Šola meditacije

Meditacijo danes pogosto zamenjujemo s sprostitvijo, pri čemer se potem cilji sproščanja zamenjujejo s cilji meditacije. Vendar vsako sproščanje ni že kar samo po sebi tako zavestno motivirano in izgrajeno, da bi ga lahko že tudi povezovali z meditacijo. Zmanjšanje napetosti kot osnovni cilj sproščanja je z ustrezno nadgradnjo vaj možno povezati z zavestnostjo, ki je značilna za meditacijo in s tem tudi samemu sproščanju dati značaj vaje, ki razvija zavestnost. Sprostitev v tako nadgrajeni obliki je dragocena praksa, ki jo vključujemo v naše delo, vendar pa moramo poudariti, da gre pri meditaciji – v pravem pomenu te besede – za že v osnovi drugačen pristop, pri katerem razvijemo visoko raven mentalne koncentracije in jo vodimo, če uporabimo tradicionalni besednjak, “med pari nasprotij”. Pri meditaciji je torej v ospredju spoznavni vidik, ki pa sčasoma preide v odnos do biti. Pomen poudarka na kultiviranju spoznavnega vidika se začne kazati, če se ozremo na izvor besede meditacija. Latinska beseda meditari iz katere izhaja, pomeni premišljevanje. Glede na njen koren *med je beseda povezana merjenjem oz. odmerjanjem, kar meditacijo povezuje ustrezno stopnjo strogosti. Koren *med srečamo še npr. v latinski besedi mederi – zdravljenje in medicus – zdravnik. V tem smislu v našem programu poudarjamo vključitev zavzetega študijskega dela v meditativno prakso.

V Šoli meditacije praktično delo temelji na sistematičnem pristopu, ki ustrezno gradi spoznavni vidik. Poudarjene so lastne, na vztrajnem delu temelječe izkušnje, povezane z ustreznimi postopki verifikacije in ne s preprostim verjetjem. Ustrezna širina in globina lastnih izkušenj se pridobiva z vsakodnevnim, zavzetim delom. Poudarek prvega leta dela v Šoli meditacije je zato na izgradnji dobrih temeljev meditacije, predvsem dosledno zastavljenega dnevnega ritma vaj meditativne koncentracije ter vzpostavljanja zavestnosti in integrativnosti v vsakdanjem življenju. Pri tem poudarimo, da v Šoli meditacije praksa poteka po tradicionalnih pravilih sedenja s prekrižanimi nogami, ki jih je potrebno osvojiti že v prvem letu, saj le te omogočajo ustrezno visoko stopnjo notranje budnosti pri vajah. Šele na tako izgrajenih temeljih lahko postopno napredujemo do zahtevnejših vidikov meditativne koncentracije v drugem letu dela.

Meditativna praksa je dodelana in zastavljena celovito, tako da upošteva tako tiste kognitivne vidike, ki korelirajo z levo, kot tudi tiste, ki korelirajo z desno možgansko hemisfero. Slednji se posvetimo s študijem in praksami celovitega življenja ter z vključevanjem vidika lepega in lepote, predvsem v povezavi z naravo in praksami dela v naravi. Narava vstopa v meditacijo kot eden od temeljnih virov subtilne inspiracije.

Prehod

Šola meditacije v svojem celotnem delu gradi na etični in modrostni orientaciji kot podlagi osmišljenega življenja (vita contemplativa). V tem smislu v program vključujemo izbrana poglavja iz filozofskih tematizacij meditacije, s katerimi želimo omogočiti, da se meditativno življenje gradi iz razumevanja in na osnovi dobrega znanja. Študenti se učijo samostojnega dela s klasičnimi teksti s področja meditacij, razvijajo študiozen pristop do meditacije in z obsežnim programom skupnih in individualnih vaj vstopajo v njene praktične razsežnosti.

Časovno obsega Šola meditacije skupaj 320 pedagoških ur praktičnega in teoretičnega seminarskega dela, ki poteka dve leti v manjših študijsko-meditativnih skupinah. Študentom zato lahko posvetimo veliko individualne pozornosti, hkrati pa pride do izraza podporni vidik skupinskega dela pri vzpostavljanju ustreznih dnevnih ritmov.

Program je razdeljen v dve stopnji, ki okvirno trajata po eno leto. Prva stopnja Šole meditacije je zastavljena kot vsebinsko zaokrožen program osnov meditacije. Opravljamo jo lahko samostojno in se šele kasneje odločimo ali želimo nadaljevati na drugi stopnji. V dogovoru z udeleženci se lahko program prve stopnje izvede tudi v nekoliko prilagojeni obliki z manjšim tedenskim številom ur, kar pomeni da traja potem okvirno eno leto in pol.

Druga stopnja je posvečena nadgrajevalnim, subtilnejšim vidikom meditativne koncentracije, udeležba na njej pa je priporočljiva šele takrat, ko se dobro zgradi ritem individualnega dela, ki ga uvedemo na prvi stopnji.

Več o vpisu v 1.stopnjo šole, si lahko preberete tu ali pa se obrnete na e-naslov Šole meditacije.

Šolo meditacije vodi Robert Simonič (1966), ki v šoli podaja sintezo svoje lastne meditativne prakse.